Statistično Društvo Slovenije

SEDMO MANDATNO OBDOBJE

Dr. Lea Bregar je drugič zapored prevzela predsedniško vlogo v Statističnem društvu, s trdim namenom, da bo dokončala naloge, ki jih je začela uresničevati že s pomočjo prejšnjega izvršnega odbora.

Zato so tudi programske usmeritve temeljile na usmeritvah predhodnega obdobja. Na prvem mestu je bila, kot vedno, osnovna naloga društva – povezovanje in sodelovanje statistikov z različnih področij. Pri tem je imela glavno vlogo Sekcija za razvojna in teoretska vprašanja statistike s svojimi aktivnostmi, v tem letu pa so se namenili dopolniti aktivnosti društva še s Sekcijo za uporabo računalnika v statistiki. Drugi sklop nalog je društvo posvetilo popularizaciji statistike in dvigu statistične kulture v najširšem smislu.

Celotno dvoletno delo Statističnega društva je v tem času zaznamovalo s spremembami v tedanji državi in z zgodovinskim preobratom – z osamosvojitvijo Slovenije 25. junija 1991. Zato so bile v tem obdobju pomembne tematike povezane z novo nastalo državo in njeno statistično ureditvijo. Nove naloge evropeizacije so najbolj zadevale državno statistiko, vendar so bili v njih na svoj način vključeni tudi drugi člani Statističnega društva.

Nove razmere so omogočile obogatitev mednarodnih aktivnosti. Že tako nedejavno Zvezno statistično društvo Jugoslavije je izgubilo Statistično društvo Slovenije, saj je le ta postalo samostojno društvo.

• Evropeizacija slovenske statistike

Ena prvih nalog Zavoda za statistiko po osamosvojitvi Slovenije je bila priprava nove pravne podlage za delovanje državne statistike. Razlogi so bili pojasnjeni sledeče: Slovenija, ki je postala samostojna država, potrebuje sodobno statistično službo in evropsko primerljive podatke. Z novo zakonodajo s področja statistike naj bi prenesli pristojnosti za statistiko na suvereno državo Slovenijo in uredili program statističnih raziskovanj.

• Mednarodno sodelovanje

Najpomembnejši dogodek, povezan z vstopanjem Statističnega društva na samostojno pot v mednarodno areno, je bila njegova včlanitev v Inštitut statistikov v letu 1991. Za razliko od Mednarodnega statističnega inštituta je bil ta inštitut mednarodno stanovsko združenje statistikov.

Po poročilu predsednice na 7. redni skupščini je bil soglasno sprejet predlog, po katerem je IO zaprosil za članstvo SDS v Mednarodnem statističnem inštitutu(ISI). Leta 1993 se je Statistično  društvo Slovenije včlanilo v ISI.

Mednarodna biometrična zveza je  organizirana po regijah. Slovenija se je vključila v avstrijsko – švicarsko regijo.

• Predavanja in okrogle mize

Dotlej sta predavanja in okrogle mize organizirali Sekcija za razvojna in teoretska vprašanja statistike in njena Komisija za statistično terminologijo. V tem letu se jima je pridružila še Sekcija za uporabo računalnika v statistiki, ki je bila ustanovljena 21. februarja 1990.

- Reimondo Cagiano de Azevedo: Migracijska politika v EGS.

- A. Sattore: Model latentne spremenljivke.

- B. Mirkin: Multivariantna analiza.

- dr. Mihael Perman: log-logit krivulje.

- Dr. Katarina Košmelj: Analiza kontingenčnih tabel z log-linearnimi modeli.

- Jože Rovan: Vloga grafičnih metod v korespondenčni analizi.

- Dr. Drago Čepar: Arma modeli za analizo in napovedovanje časovnih vrst.

- Vasja Vehovar: Nepopolni podatki v anketah.

- Andrej Blejec: Grafični prikazi intervalov zaupanja.

• Pouk statistike na srednjih šolah

leto 1991 pomeni pričetek sodelovanja Statističnega društva z aktivom (današnja študijska skupina) učiteljev statistike na srednjih šolah.V tem mandatnem obdobju so to sodelovanje zaznamovali trije dogodki. Najprej je predsednica poslala protestno pismo Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, v katerem je izrazila mnenje, da (IO) nasprotuje prenovi izobraževalnega sistema, v katerem je bilo predlagano, naj se na srednjih šolah ekonomske usmeritve poučevanje statistike združi s poukom poslovne matematike. Drugi dogodek je bil enodnevni seminar o Evropeizaciji slovenske statistike, ki ga je vodila dr. Lea Bregar. Seminarju je sledila še okrogla miza O pouku statistike, katere namen je bil spoznati dejansko stanje na tem področju in pripraviti smernice za bodoče delo.ž

• Deklaracija poklicne etike

Odzivi javnosti na aktualnost s področja statistike so postajali vse pogostejši, zato je prišlo do pobude za ustanovitev častnega razsodišča, vendar je moral IO najprej sprejeti kodeks SDS. Med pripravami so  predlagatelji pregledali kodekse podobnih organizacij po svetu in se odločili, da se bodo zgledovali po deklaraciji Mednarodnega statističnega inštituta,. Končno besedilo deklaracije so predlagatelji pripravili po obširni razpravi. Deklaracija je bila na 7. redni skupščini sprejeta s posebnim sklepom, s katerim je bilo sklenjeno tudi, da jo prejmejo vsi člani. V ta namen je bila objavljena v posebni knjižici skupaj z novim Statutom.

• Statut SDS

Revizija statuta iz leta 1977 je bila pogojena s spremembo zakonodaje na tem področju(1986). Največ sprememb je bilo potrebno zaradi prilagoditve novim družbenim razmeram. Med cilje so zapisali tudi določila iz Deklaracije poklicne etike Statističnega društva Slovenije. Član društva lahko postane vsakdo, ki sprejme statut in deklaracijo – torej tudi tuji državljan. Prav tako se člani SDS lahko včlanijo v društva drugih držav ali mednarodnih organizacij. Člani imajo pravice in dolžnosti, pri izvrševanju funkcij so odgovorni neposredno skupščini. Statut je sprejela skupščina v januarju 1992.